Obstaja vse večja nevarnost, da kibernetski kriminalci vdirajo v omrežja in kradejo šifrirane informacije, ki jih bodo kasneje razkrili z izjemno procesno močjo kvantnih računalnikov.
Kitajska naj bi po napovedih na področju raziskav in razvoja, povezanih s kvantnimi tehnologijami, prehitela ZDA in Evropo. V letu 2022 je ta država v razvoj kvantnega računalnika vložila več denarja kot ZDA, EU, Japonska in Velika Britanija skupaj. Kitajski hekerji naj bi se že sedaj usmerili na močno šifrirane podatkovne nize, kot so recimo informacije, ki jih zbirajo tajne službe, ali informacije o orožju. Te informacije shranjujejo, da bi jih pozneje, ko bo kvantno računalništvo dovolj napredovalo, lahko dešifrirali.
Šifrirani podatki z dolgo življenjsko dobo, kot so identitete tajnih obveščevalnih virov in obveščevalcev, biometrični znaki, načrti za posamezna orožja in številke socialnega zavarovanja, davčne in matične številke, bi lahko vse pogosteje postali tarča kraje kibernetskih kriminalcev v pričakovanju, da jih bo v prihodnosti mogoče dešifrirati.
Predpostavlja se, da bi lahko državno usmerjeni akterji kibernetskih groženj prestregli ali ukradli šifrirane podatke, ki jih prej ni bilo mogoče uporabiti. Kvantni računalniki bi lahko nekega dne povzročili, da šifriranje, ki ga uporabljamo danes, ne bi bilo več primerno, saj bi razvoj kvantnih računalnikov pomenil veliko grožnjo varnosti podatkov.
Ogromna procesna moč kvantnih računalnikov bi lahko kibernetskim kriminalcem omogočila ne le da zlomijo šifriranje, temveč to izvedejo izredno hitro. Ključne informacije bodo zato izpostavljene prestrezanju s strani slabih akterjev. V napačne roke lahko pride vse, od zdravstvenih podatkov do podatkov o bančnih računih in državnih skrivnosti.
S kvantno varno kriptografijo proti prihajajočim tveganjem
Kvantno varna kriptografija je metoda šifriranja, ki temelji na kvantni mehaniki za varovanje in prenos informacij na način, v katerega ni možno vdreti niti s kvantnim računalnikom. Kriptografija šifrira in ščiti podatke tako, da jih lahko dešifrira le imetnik šifrirnega ključa. Kvantna kriptografija se razlikuje od tradicionalnih kriptografskih sistemov, saj se v jedru svojega varnostnem modelu zanaša na fiziko in ne na matematiko.
Januarja 2023 je IBM-ov Inštitut za poslovno vrednost objavil poročilo Security in the Quantum Era (Varnost v kvantni dobi), ki preučuje realnost kvantnega tveganja. Poročilo ugotavlja, da se tveganje za dešifriranje krepi kar povečuje potrebo po sprejetju kvantno varnih zmogljivosti za zaščito celovitosti kritične infrastrukture in aplikacij.
Strokovnjaki ta scenarij imenujejo "kvantna apokalipsa", pri čemer opozarjajo, da je do nje morda le še nekaj let. Raziskovalci s področja kvantne tehnologije so ta dogodek poimenovali "dan Q", ko bodo lahko veliki kvantni računalniki s Shorovim algoritmom razbili sisteme javnih ključev, ki uporabljajo kriptografijo na podlagi faktorizacije celih števil, in drugo napredno kriptografijo.
